Na mestu, kjer danes stoji veličastna romarska cerkev Srca Jezusovega, je do leta 1911 stala cerkvica sv. Jurija. Tolminsko glavarstvo jo je leta 1898 zaprlo, ker je bila zaradi potresa v slabem stanju. S prihodom duhovnika Jožefa Kalina leta 1892 je bilo sklenjeno, da bi sezidali novo cerkev. Načrt zanjo je izdelala graški arhitekt Janez Pascher. Z gradnjo so začeli leta 1911. V istem letu so izdelali zidovje, cerkev pokrili in zvonik dvignili do strehe. Gradilo jo je podjetje Cadutti iz Italije z veliko pomočjo domačinov. Ob božiču leta 1912 je bila cerkev posvečena, čeprav ne v celoti dokončana. Ob začetku 1. svetovne vojne, ki je cerkvi sicer prizanesla, se je delo ustavilo, notranjost so s pomočjo dobrotnikov začeli opremljati po vojni. Glavni oltar je iz raznovrstnih marmorjev, v katerega so vdelani lepi mozaiki, delo gradiškega mojstra Ivana Novelija. V oltarju so reliefne podobe Cirila in Metoda ter sv. Mohorja in Fortunata. Delo istega mojstra je tudi z mozaiki okrašena obhajilna miza. Cerkev sta leta 1942 poslikala akademski slikar Zoran Mušič in Avgust Černigoj. Nad glavnim oltarjem - obokom kraljuje Bog oče. Ob boku so v nekakšnih medaljonih na evangeljski strani očaki človeškega rodu: Adam in Noe ter voditelj izvoljenega ljudstva Mojzes, na listni strani pa tri predpodobe Kristusove daritve: Abel, Abraham in Melkizedek. Na stropu prezbiterija so uprizorjeni štirje dogodki iz Jezusovega življenja: obujanje Lazarja, pomnožitev kruha in rib, vihar na morju ter očiščenje templja. Slike 12 apostolov v prezbiteriju so delo goriške slikarke Eme Primožič. Cerkev je svetla, saj ima veliko oken, ki so okrašena s slikami. Ob straneh glavnega oltarja sta dve veliki bifori: Srce Jezusovo se razodene sv. Mariji ter Alakok in božji poslanec Gabrijel oznani Mariji veliko blagovest. V srednji ladji so na desni strani sv. Klara, sv. Ana, sv. Marija Magdalena, na levi pa sv. Jurij, sv. Frančišek Ksaverij in sv. Izidor. Na spodnjih oknih v stranskih ladjah je velika posebnost cerkve: križev pot v steklu, ki velja za edinstven tak primer v Sloveniji. Cerkev ima mogočne orgle, ene največjih na Goriškem. Stranski oltar na desni strani je posvečen sv. Jožefu. Izdelan je iz raznih marmorjev s podoltarnim reliefom "Počitek na begu v Egipt". Oltar je okrašen z mozaiki, delo Ivana Novelija. V nasprotni apsidi je oltar sv. Marije, ki je bil postavljen v modernejšem toplem slogu leta 1988. V letu 1986 se je pod vodstvom župnika Janeza Lapanje dogradila konica zvonika, ki je bil vse do tedaj nedokončan. Višina zvonika je 50 metrov. V letu 1992 je bil kupljen nov zvon, v letu 1993 pa je bila postavljena zunanja osvetljava. Vir: Drežnica, ali te poznam?, 1995https://zupnija-dreznica.rkc.si/index.php/content/display/10